Svensk ordbok 2009, webbversion
gnö
`
la
verb
~de ~t
gnöl·ar
●
klaga
vard.; provins.
komm.
gnöla (om/över ngt/att+V/SATS)
sedan 1697
sv. dial.
gnöla
’gnola; gnälla’; nära besl. med
gnola
Subst.:
vbid1-171581
gnölande
;
gnöl